Gorski reševalec vedno in povsod, tudi na drugem koncu sveta

Predsednik GRZS, Gregor Dolinar se je v času dopusta mudil na odpravi v Peruju, kjer je nepričakovano sodeloval pri reševanju dveh gornikov pri vzponu, ki sta se hudo poškodovala zaradi zdrsa na nadmorski višini več kot 6000 m.

Konec julija se je vreme na Huascaranu, ki je s 6757 m najvišji vrh Peruja, poslabšalo. Začelo je snežiti, tako, da so se morali vsi gorniki iz tabora 1 (na višini 5300 m) in tabora 2 (zadnjega tabora na višini malo pod 5900 m), brez osvojenega vrha vrniti v dolino. Dve skupini, v eni je bil tudi Gregor Dolinar, ki sta bili ta dan v kampu Moreno (4700 m), pa sta morali počakati na boljše vreme. K sreči se je vreme izboljšalo, tako da sta se obe skupini tretji dan odprave povzpeli do kampa 1 in četrti dan odprave do kampa 2. Peti dan, 29. julija 2022, so se tri naveze iz kampa 2 v zgodnjih jutranjih urah odpravile proti vrhu. Kmalu po začetku vzpona, malo po 4. uri zjutraj, je na strmem sneženem pobočju, na višini malo nad 6000 m, prišlo do zdrsa srednje naveze. Po približno 200 m drsenja se je naveza ustavila ob ledeniških balvanih, pri čemer sta se dva gornika v navezi hudo poškodovala.

Tisti dan sta bili na gori na tej višini samo obe omenjeni skupini, skupaj 12 ljudi. Dva gorska vodnika, 3 nosači in Gregor Dolinar so prvega ponesrečenega na improviziranih nosilih transportirali do šotora v taboru 2, drugega pa na improviziranih nosilih najprej do konca ledenika na približno 5000 m (ob 11.30), kjer so čakali domačini in sorodniki, skupaj z nosili. Ti so nato pomagali pri transportu ponesrečenca do kampa Morena (13.30) in nato do doline (16.00).

V tem času so se pri kampu Moreno zbrali tudi perujski gorski reševalci in se ob 14.30 odpravili še po drugega ponesrečenega v tabor 2. Po petih dneh je prišla nič kaj spodbudna novica iz bolnišnice: oba ponesrečena sta dobila hude poškodbe, stanje enega ponesrečenca je bilo še naprej skrajno resno.

Reševalna akcija na nadmorski višini 6000 m je naporna in nevarna, ker se giblješ pod seraki in prečiš ledeniške razpoke čez snežne mostičke, ko vanje že sije sonce, veliko je improvizacije in adrenalina, ampak ko si enkrat gorski reševalec, si gorski reševalec s srcem in pripravljen na pomoč vedno in povsod. Zato večkrat pravimo, da biti gorski reševalec ni funkcija ali naziv, pač pa način življenja z zavestjo pomagati sočloveku v gorah, ki jih imamo tako zelo radi.