Aktivno je deloval kot gorski reševalec (tečaji in reševalne akcije) od sprejema v GRS Celje leta 1950 do 1952/53, ko se je preselil v Medvode in postal član postaje GRS Ljubljana.
Alpinistično pot je začel kmalu po vrnitvi iz Češkoslovaške, kjer je bil na šolanju, leta 1948.
Vključil se je v AO Celje, kjer je leta 1950 postal tudi član GRS, leta 1964 pa še gorski vodnik.
Bil je na več tečajih, tako alpinističnih kot gorskoreševalnih. Nadaljeval je kot inštruktor ter bil vodja tečaja AO Celje in AO Medvode pa zveznega zimskega itn.
Alpinistično je bil aktiven do leta 1968, ko je moral zaradi službenih obveznosti to svojo aktivnost zelo omejiti.
Največ smeri in najtežje je plezal s Cirilom Debeljakom - Cicem in se posebej posvečal zimskemu alpinizmu. S Cicem sta pozimi leta 1953 preplezala prvenstveno v Strelčevi peči, v severni steni Ojstrice pa smer Ogrin - Omerza, preplezala sta severno steno Planjave (z bivakom pri *–*22 °C) pa Levo v Dedcu, s Preložnikom in Vovkom novo smer v Vršičih …
Z Megličem in Scharo so prvi preplezali Grapo med Travnikom in Šitami, ponovil je Raz Jalovca, Hudičev steber v Prisojniku in še mnoge druge smeri. Plezal je tudi z Ivo Reyem, Jožetom Melanškom, Stanetom Veninškom (Wilder Kaiser, ekstremne smeri v Predigtstuhlu, Fleischbank Ostwand in Geugene Halt) …
Zaradi izredno slabega vremena štejem med svoje najtežje vzpone Dibonovo v Špiku, ki sva jo plezala z Megličem leta 1950. Ves čas sva imela slabo vreme, vračala sva se na Zeleno glavo, pa zopet gor … Ujela naju je noč in malo pod vrhom presenetilo še hudo neurje s točo, večjo kot oreh. Pa sva vseeno izplezala in – bivakirala.
Leta 1968 se je v zelo slabem vremenu povzpel na kavkaški pettisočak Kazbek, kasneje pa še na nekaj štiritisočakov v Švici.
Aktivno je deloval kot gorski reševalec (tečaji in reševalne akcije) od sprejema v GRS Celje leta 1950 do 1952/53, ko se je preselil v Medvode in postal član postaje GRS Ljubljana.
Ob vsej tej alpinistični in gorskoreševalni aktivnosti je Janko od leta 1951 do 1996 deloval tudi kot funkcionar v Planinski zvezi Slovenije.
Leta 1951 so ustanovili AO Medvode in postal je član Komisije za alpinizem, ki ji je tedaj načeloval Tone Bučer. Leta 1961 pa je postal načelnik KA in opravljal to funkcijo do leta 1965. Leta 1960 je bila 1. JAHO in ker takrat še ni bilo KOTG, so nekaj dela opravili tudi v KA; sicer pa je bil organizator Himalajski odbor, ki ga je vodil dr. Miha Potočnik.
Zaradi službenih obveznosti je bil potem nekaj let član Nadzornega odbora PZS. Leta 1977 pa je postal član Gospodarske komisije PZS (tedaj ji je načeloval Janko Meglič) in leta 1979 njen načelnik; to funkcijo je opravljal vse do leta 1989.
To je bil čas intenzivne obnove koč (Kredarice in vrste drugih). Navezal sem mdr. tesne stike z gospodarskimi komisijami na tujem. Naš pravilnik o kočah smo tako povzeli po švicarskem vzoru. Delegacija njihove GK SAC je bila tudi naš gost, ogledali so si nekaj naših koč in o tem smo potem razpravljali ter izmenjavali izkušnje. Še bolj tesne in prijateljske stike pa sem imel z ing. Ehmom iz ÖAV in Webrom DAV. Od njih smo dobili veliko pomoči in pisnega gradiva.
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.