Sobota, zadnji dan v septembru. Na nebu so oblaki, rahlo diši po dežju. Ura je 11.16. Predirljivo mi zazvoni telefon. Prav poseben zvok, ki ga ne moreš zanemariti. "Anafilaksa, planina Dolžanka, zbor v Pristavi", je napisano. Kot vedno vsak od nas hiti, kot le more. Po zboru in hitri pripravi štartamo iz baze.
Med vožnjo iščemo dodatne informacije. Točna lokacija, stanje, kaj potrebujemo. Helikopter je že v zraku, pri ponesrečenki pa je zdravnik nujne medicinske pomoči (NMP), kar se je kasneje izkazalo za ključno okoliščino.
Ko se pripeljemo do vozila NMP, parkiranega na manjši jasi, prileti tudi helikopter, iz katerega se “povitlata” reševalec in zdravnik. To je edina točka v bližini, kjer je to možno, saj je vsenaokrog poraščeno z gostim smrekovim gozdom.
Do ponesrečenke imamo kakšnih 300 metrov navzgor, v gozd. Hitro smo pri njej, hkrati pride še ekipa s štirikolesnikom in prikolico za ponesrečenca.
Reševanje poteka. Zdravnika se trudita z obolelo, ostali pripravljamo nosila za transport do točke, kjer jo bo helikopter ob pomoči vitla lahko pobral.
Sedaj se obolela že odziva, kar je dobro, saj sprva ni bilo nobenega odziva na aplicirana zdravila.
Sledi razmeroma hiter transport po gozdu do ceste, kjer je možno “vitlanje”. Helikopter najprej dvigne zdravnika, nato še ponesrečenko z reševalcem letalcem. Ostali se umaknemo. Ko helikopter odleti, pospravimo opremo in se vrnemo v bazo.
Ponovno se je pokazalo, kako pomembno je sodelovanje vseh potrebnih ekip s skupnim ciljem – rešiti življenje.
Glede na prvo informacijo, da je planinko pičila osa in ima hudo reakcijo, so na kraj napotili vozilo NMP z zdravnikom. Obolela oseba naj bi se nahajala na gozdni cesti v Dolžanki nad Jelendolom. Po prihodu na kraj je ekipa NMP ugotovila, da se je nesreča zgodila višje v gozdu in bo zato nujno potreben transport z nosili. Ekipa NMP je nemudoma zahtevala posredovanje GRS Tržič. Ob naši aktivaciji smo takoj vključili tudi helikopter.
Planinka, ki jo je pičila osa, je bila močno prizadeta. Doživela je anafilaktični šok. Obolelo je sicer spremljal moški s psom, tudi onadva sta bila popikana. Poškodovana kljub zdravnikovemu posredovanju z urgentnimi zdravili vsaj deset minut ni bila odzivna. Kasneje se je njeno stanje izboljšalo, aplicirana zdravila so pričela delovati.
Zaradi okoliščine, da je bilo najprej klicano vozilo NMP in kasneje še GRS, je bilo stanje planinke kar najhitreje ustrezno obravnavano.
Ob velikem porastu posredovanj gorskih reševalcev v zadnjih letih so se spremenili in razširili tudi vzroki za posredovanje. V hribe zahaja vse več skupin, posameznikov, športnikov in drugih, ki so pogosto slabo pripravljeni in opremljeni.
Za vse obiskovalce gora je pomembno, da se zavedajo vseh pasti in nevarnosti, ki nas lahko ogrožajo v gorah. Zato je tudi osji pik lahko nevaren za vsakogar, še posebej pa za tiste, ki so na takšne pike alergični. Tudi v našem primeru bi se nedolžen obisk sredogorja lahko končal tragično. Tokrat je bil za obolelo osebo “vrstni red” aktiviranja služb ugoden.
Matija Perko, GRS Tržič
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.
