Reševanje psičke po ugrizu kače iz oči gorskega reševalca in veterinarja

Žan Karničar je kot dežurni veterinar na Kliniki za male živali v nedeljo, 28. 7., okrog 7.30 prejel klic lastnice psičke, ki jo je na Jezerskem stogu v jezik ugriznila kača (gad). Po zadnjih informacijah je danes stanje psičke Emme stabilno.

“Lastnici sem ob klicu povedal, naj ima psička iztegnjen jezik, vrat in da naj psička miruje ter da naj se obrne na 112 za pomoč pri transportu. Nekaj minut po tem sem iz regijskega centra za obveščanje Kranj na kliniko prejel klic in pričela se je organizacija prevoza psičke. Psičko in lastnico je iz kraja nesreče pobral helikopter Slovenske policije z dežurno GRZS ekipo z Brnika. Organizirali smo, da je helikopter iz kraja nesreče pristal na heliportu UKC LJ, v vmesnem času smo na kliniki pripravili vse potrebno za njeno primarno oskrb. Organizirali smo reševalno vozilo, ki je iz heliporta poskrbel za prevoz psičke do Klinike za male živali. Že med transportom smo psičko pregledali, ji začeli dovajati infuzijo in zdravila proti bolečinam. Lastnici je bilo omogočeno spremljanje psičke do klinike, psička pa je bila na Kliniki za male živali hospitalizirana na intenzivnem oddelku,” pove Žan Karničar.

Žan kot gorski reševalec in veterinar poziva lastnike psov: “Naj vam ne bo nerodno poklicati na pomoč za živali. Živali ne smejo biti spregledane in tako, kot se odpravimo na pomoč za ljudi, pomagamo tudi živalim. Včerajšnje reševanje je steklo popolnoma enako, kot bi steklo za reševanje ljudi. Vse pohvale vsem udeleženim službam, ki so poskrbele, da je psička v 2 urah od ugriza prejela protistrup. V nasprotnem primeru, če se na pomoč ne pokliče pravočasno, je lahko že prepozno, v nevarnost pa lahko spravimo tudi sebe”.

“Ugriz kače psa je nevarno stanje že samo po sebi, ugriz v jezik ali druge dele obraza pa je še bolj alarmantno, saj jezik zateče, zooža se dihalna pot, lahko pride do zadušitve, anafilaktičnega šoka, odmrtja tkiva ali drugih zapletov”, pravi Žan Karničar. “Ugriz kače je sicer pogosto urgentno stanje, zaradi radovednosti psa, ki kačo poliže, povoha. Hitro ukrepanje zahteva tudi na primer zasuk želodca, ki se žal dogaja relativno pogosto. Tudi zato pazimo, da pes pred odhodom v hribe ne zaužije večjih obrokov”, še doda.

Nekaj splošnih priporočil veterinarja in gorskega reševalca za hojo v hribe s psi:

“Pomembno je, da tisti, ki se v hribe odpravljamo s psom, poskrbimo, da je pes navajen hoje v hribe in terena ter da ima pes dober odpoklic. Psa v hribih moramo imeti na primernem povodcu, ki še vedno omogoča prosto gibanje, obenem pa omogoča, da ga po potrebi lahko potegnemo k sebi. V prvi vrsti za privezovanje raje uporabljajmo primerne oprsnice kot pa ovratnice. Za pse, težke pod 10 kg, ne izbirajmo pretežkih in predolgih tur ter imejmo možnost varne nošnje psa v nahrbtniku. Upoštevati moramo karakteristike različnih pasem, poskrbimo, da ima pes dovolj za piti in jesti ter si v nahrbtnik spakiramo prvo pomoč za psa. V hribe se ni dobro odpravljati niti s premladim niti s prestarim psom – še posebej poleti imejmo v mislih, da postane hitro vroče in lahko pride do vročinskih udarov, pri mlajših psih pa hitreje pride tudi do poškodb”.