Lani rekordno število nesreč v gorah

Na začetku leta Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) naredi analizo intervencij gorskih reševalcev za preteklo leto. Vodenje statistik ima velik pomen zaradi primerjave trendov skozi leta in vpogleda v potrebe s terena. Podatki kažejo, da je intervencij in nesreč v gorah vse več, predvsem zaradi povečanja obiska gora. V zadnjih 10 letih se je število intervencij s 392 (leta 2013) povzpelo na skoraj 700 (687 v letu 2023). Lansko leto je z 20 več intervencijami v primerjavi z letom poprej pokazatelj, da veliko obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. Prvo pravilo, preden se odpravimo v gore, je, da samokritično izberemo svojim zmožnostim in znanju primerno turo, se nanjo dobro pripravimo, se odpravimo dovolj zgodaj, upoštevamo in večkrat preverimo vremensko napoved na zanesljivih virih ter s seboj vzamemo vso potrebno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati. Lani so bila med najbolj izstopajočimi in zahtevnimi intervencijami reševanja in evakuacije v času avgustovskih poplav. To je bila ena izmed največjih in najdaljših intervencij, samo na območju GRS Koroške je bilo na terenu aktivnih 57 članov GRZS. Poleg Koroške je bilo najbolj prizadeto društvo GRS Kamnik, ki je ostalo brez svojih na novo zgrajenih prostorov. Glede na aktivnosti v gorah, pri katerih so morali reševalci najpogosteje ukrepati, tako kot v 2022 tudi v 2023 izstopajo hoja po poti (306 intervencij), plezanje (46), hoja po brezpotju (45) in aktivnosti v zraku (36). Kar 20-krat so gorski reševalci reševali pri nesrečah pri delu (gozdarske nesreče). Poleg reševalnih akcij je bilo v letu 2023 tudi 56 iskalnih akcij. V 295 primerih gorskih nesreč, kar pomeni v 43 %, je pri reševanju sodeloval helikopter Slovenske vojske ali Policije.

Največkrat smo reševali nepoškodovane osebe (322) in osebe z lažjimi poškodbami (164), 28 nesreč je bilo s smrtnim izidom. Zaradi lanskih katastrofalnih poplav je bilo od začetka avgusta dalje v slovenskih gorah občutno manj tujih turistov, tako da so bili, za razliko od lani, v nesrečah v večini primerov udeleženi Slovenci (405) v 293 pa tujci. GRZS proaktivno sodeluje s predlogi v želji, da se uredi problematika plačljivosti gorskega reševanja. Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebej helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času, tudi zaradi velikega povečanja števila reševanj tujih državljanov, hitro naraščajo. Turisti, ki zahajajo v slovenske gore, so velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. Z namenom ureditve širšega področja gorskega reševanja se v okviru Ministrstva za obrambo skupaj z vsemi deležniki pripravljajo tudi vsebinski predlogi za sprejem novega zakona o gorskem reševanju (npr. gasilci svoj zakon že imajo). Pri tem gorski reševalci še naprej vztrajamo pri svoji več kot 110-letni tradiciji prostovoljnega načina delovanja. Poslanstvo Gorske reševalne zveze Slovenije, s sedežem na Bleiweisovi cesti 34 v Kranju, je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih. Delo GRZS sta tudi preventiva ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora. Začetki gorske reševalne službe segajo v leto 1912, med prvimi reševalci pa so bili vsi takratni vrhunski alpinisti. 800 gorskih reševalcev v 17 društvih GRS z vse Slovenije deluje znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je tudi članica mednarodne komisije za reševanje v gorah ICAR.

Za dodatne informacije se obrnite na: Gabrijela Vrbnjak, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi v strokovni službi GRZS gabrijela.vrbnjak@grzs.si, 051 382 807