V Gorski reševalni zvezi Slovenije v zadnjih letih zaznavamo vse več intervencij, v katerih so udeleženi tuji državljani. V letu 2022 smo zabeležili rekordno število intervencij, 667, od teh so bili v 371 intervencijah udeleženi tuji državljani, kar pomeni dobrih 55 %. Prvič se je tako zgodilo, da je bilo več gorskih nesreč, v katerih so bili udeleženi pohodniki tujih držav.
Slovenijo je leta 2022 popotniški vodnik Lonely Planet razglasil za eno od petih najboljših turističnih držav, National Geographic jo umešča med 25 najbolj navdihujočih globalnih destinacij v kategoriji narava. Ti podatki so odlična reklama za našo lepo državo, vendar to pomeni tudi več obiskovalcev v naših gorah in s tem posledično tudi več nesreč.
Vzroki nesreč tujih pohodnikov so največkrat neprimerna ali pomanjkljiva oprema, nepoznavanje terena in neustrezna psihofizična pripravljenost. Posebnost naših gora je, da so med alpskimi državami najnižje, ampak na določenih mestih izjemno zahtevne.
V lanski sezoni so gorski reševalci GRZS reševali državljane Nemčije (73), Francije (35), Nizozemske (27), Češke (23), Poljske (22), Madžarske (17), Belgije (16), Velike Britanije (14), Hrvaške (11), Italije (10), Avstrije (9), Severne Amerike (9), držav Azije (6), držav Avstralije in Oceanije (6), Srbije (5), Nordijskih držav (5), Slovaške (4), Švice (3), Bosne in Hercegovine (1) in tudi Latinske Amerike (1).
Ker si želimo, da vsem tujim obiskovalcem naših gora obisk Slovenije ostane v lepem spominu, predvsem pa, da se srečno in varno vrnejo s ture, smo na Gorski reševalni zvezi Slovenije organizirali dogodek, na katerega smo povabili predstavnike različnih veleposlaništev, Slovensko turistično organizacijo in medije, da v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Združenjem gorskih vodnikov predstavimo napotke za varno obiskovanje slovenskih gora, s katerimi bodo lahko vabljeni predstavniki tujih držav prek svojih komunikacijskih kanalov ozaveščali svoje državljane o varni hoji v slovenskih gorah.
Vsi, ki se odpravljamo v hribe v tem času, se moramo zavedati, da je ponekod v visokogorju še vedno sneg, še posebej na severnih straneh so razmere povsem zimske, pa tudi na južnih pobočjih je ponekod še vedno potrebno prečiti snežišča, zato je za visokogorje nujno potrebna zimska oprema ter znanje in izkušnje, kako se varno gibati v gorah v zimskih razmerah. To predstavlja nevarnost predvsem za tiste, ki bodo, kljub poletnim temperaturam v dolini, pozabili na ustrezno opremo (dereze, cepin), ali pa niso vajeni hoje z derezami in ustavljanja s cepinom v primeru zdrsa. Vse obiskovalce gora opozarjamo, da posebno pozornost namenijo dobri pripravi na turo. O turi zberite čim več informacij: zahtevnost poti, trajanje ture in odprtost planinskih koč ob poti. Vremenske razmere preverite na več spletnih straneh, v nahrbtniku pa, kljub poletni vročini, nikoli ne sme manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, telefon s polno baterijo in zimska oprema, če se odpravljate visoko v gore. Zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht se je v hribe treba odpraviti dovolj zgodaj zjutraj.
Ugotovitve analize nesreč iz preteklih sezon kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo, neprimerne ali pomanjkljive opreme, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. Velikokrat pa težavo povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja, izčrpanost in dehidracija. Zato še enkrat opozarjamo, da je dobra priprava na turo ključna sestavina, da se izlet v hribe in gore konča z lepimi spomini.
Ko se zgodi nesreča, najprej pokličite na številko 112, kjer se vam bo oglasil operater Regijskega centra za obveščanje in povejte: kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, koliko je poškodovanih in kako ste jim pomagali. Povejte svoje podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci lahko poklicali za dodatne informacije in po možnosti sporočite lokacijo.Če na pomoč prihaja helikopter s posadko in reševalci, se ob prihodu helikopterja obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za »YES«, ki pomeni »Da, potrebujem pomoč«, ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki.
Na dogodku je Planinska zveza Slovenije predstavila velik porast pohodništva, kot enega paradnih turističnih produktov Slovenije, vedno več je tudi različnih dogodkov, ki v gore privabljajo domače in tuje pohodnike. Na Planinski zvezi Slovenije ocenjujejo, da naše gore samo v poletni sezoni obišče 1,3 milijona obiskovalcev. Posledica velikega števila ljudi v gorah je tudi prometni kaos na večjih izhodiščih in pa povečanje števila gorskih nesreč. Planinska zveza Slovenije vsako leto organizira veliko dejavnosti, ki so namenjene preventivi in ozaveščanju o varnem gibanju v gorah in uporabi ustrezne opreme. Veliko vsebin objavlja na svojih medijskih kanalih in s tem skuša vplivati na vse, ki hodijo v hribe, da se obnašajo odgovorno. Planinska zveza Slovenije se skupaj z Gorsko reševalno zvezo Slovenije trudi skrbeti za koordinacijo preventivnih programov varnosti v gorah in drugih preventivnih akcij, ki jih bo v prihodnje še več.
Pri Združenju gorskih vodnikov so poudarili, da naj gostje, ki nimajo ustreznih znanj in izkušenj, prav tako pa tudi turistične organizacije, najemajo ustrezno usposobljene gorske vodnike. Tisti, ki se odločijo za najem gorskih vodnikov, naj preverijo usposobljenost vodnikov na samem mestu izvedbe, njihov vodnik naj se izkaže z veljavno vodniško izkaznico. Planinski vodniki, alpinistični inštruktorji in vsi ostali profili, ki se pojavljajo na področju izvajanja gorskih športov v Sloveniji, naj delujejo v okviru svojih kompetenc in se držijo standardov glede števila gostov oziroma udeležencev ture, uporabe tehnik napredovanja in ustreznih tehnik vodenja. Pomembno je, da vodijo ture, za katere so usposobljeni. Na območju Slovenije je na področju gorskega vodništva še veliko izzivov in tudi nekaj težav s tako imenovanim ‘‘črnim vodništvom’’, saj naletimo na primere, ko komercialne ture vodijo neustrezno usposobljeni ljudje. V Združenju gorskih vodnikov zato želijo več nadzora države nad izvajanjem gorsko vodniških storitev in nad izvajanjem gorskih športov v domačem prostoru nasploh.
V Gorski reševalni zvezi smo kot vsako leto pripravljeni na poletno sezono. Vsa usposabljanja gorskih reševalcev so bila izvedena skladno z letnim načrtom. Društva Gorske reševalne službe po celotni Sloveniji so že začela z vsakoletnim dežurstvom na območju celotne države, prav tako je od 1. junija 2023 dalje na letališču Brnik dežurna ekipa GRZS v sestavi gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, posadka helikopterja ter policist Gorske enote Policije. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se izvajanje helikopterskega reševanja enakomerno porazdeli med oba državna helikopterska prevoznika. Namen razdelitve in menjave vlog v sistemu reševanja je, da posadke obeh prevoznikov ohranjajo izkušnje v realnih situacijah, s čimer se povečuje varnost letenja in pripravljenost za izvedbo najzahtevnejših reševanj.
V letošnjem letu zaenkrat beležimo nekaj manj nesreč kot v preteklem letu, kar je posledica dolgotrajnega obdobja slabega vremena v zadnjem času. Pred glavno sezono, ki bo zagotovo ponovno za gorske reševalce zelo zahtevna, pa smo vsi skupaj, tako kot vsako leto, dobro pripravljeni, da v vsakem trenutku priskočimo na pomoč vsakomur, ki jo bo potreboval.
Zahvaljujemo se našim dolgoletnim podpornikom, ki nam pomagajo na naši poti.
