Na kaj moramo paziti?
Izbira ture
- Izberite turo, primerno svoji telesni in duševni pripravljenosti. V večji skupini se je treba prilagoditi zmožnostim najšibkejšega udeleženca. Upoštevajte svoje zdravje in zdravje drugih udeležencev.
- Zelo previdni naj bodo srčni bolniki, astmatiki, sladkorni bolniki, ljudje z visokim krvnim tlakom, z alergijami, s čezmerno težo, starejše osebe. Posebno skrb je treba posvetiti otrokom: postopno, sočutno, motivirano in prilagojeno (starosti in sposobnostim) uvajanje s hojo v hribe. Priporočamo ogled videa Z otroki v gore, v katerem svetujemo, kako poskrbeti, da bo varno in zanimivo: https://www.youtube.com/watch?v=_KYl_FV8q3k
- Če je tura prezahtevna, da bi jo opravili sami, najemite gorskega ali planinskega vodnika. To še posebej priporočamo tujim državljanom. Kontakti gorskih vodnikov so objavljeni na: https://www.zgvs.si/
- Poleti upoštevajte možnost hude vročine (hidracija) in se primerno opremite za prečkanje snežišč v zgodnjem poletju (uporaba derez in cepina).
- Pozimi upoštevajte nevarnost snežnih plazov in raje izberite ture v sredogorju, kjer je nevarnost bistveno nižja.
- Ne hodite sami po brezpotjih, za katera ste izvedeli v knjižnih vodnikih, na spletnih straneh in pri znancih ali družbenih omrežjih, če nimate tovrstnih izkušenj, ampak si raje najemite gorskega vodnika.
- Za načrtovanje poti uporabljate ustrezne zemljevide in prave aplikacije. Eno od njih ima tudi Planinska zveza Slovenije: https://mapzs.pzs.si/home/trails. Google maps po izkušnjah ni primeren za uporabo planinskih poti.
Oprema
Za vsak gorniški cilj, ki smo si ga izbrali glede na svojo psihofizično pripravljenost, moramo izbrati ustrezno opremo, od katere sta zelo odvisni kakovost in varnost našega vzpona. Po namembnosti poznamo več vrst opreme: obleko, obutev, tehnično in varovalno opremo (pas in čelada), bivak itd.
Danes je na trgu zelo velika izbira opreme različnih proizvajalcev in kakovosti. Zelo pomembno je, da vemo, kakšno opremo potrebujemo, in da vsak kos opreme, ki ga vzamemo s seboj, znamo tudi pravilno uporabljati.
Cepin v roki nas ne bo rešil, če se prej nismo naučili z njim zaustaviti zdrsa. Tudi čelada v nahrbtniku nam ne bo obvarovala glave. Glede na to, da je kvalitetna gorniška oprema dokaj draga, predvsem začetnikom svetujemo, da se posvetujejo s prijatelji gorniki, gorskimi reševalci, alpinisti ali kar s prodajalci. Kljub temu da za različne vrste vzponov potrebujemo različno opremo, morajo nekateri kosi vedno z nami v hribe. Možnost izposoje oz. najema primerne opreme je zagotovljena tudi pri gorskih vodnikih.
Druga oprema, ki je tudi navedena v naslednjih poglavjih, pa je specifična glede na vrsto in težavnost vzpona. Zavedati se je treba, da so temperature tudi poleti v hribih lahko zelo nizke.
Obvezna oprema
Obvezno opremo vedno vzamemo s seboj ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona:
- alu folija in/ali bivak vreča,
- osebni komplet prve pomoči,
- čelna svetilka in baterije,
- mobilni telefon s polno baterijo in zunanja polnilna baterija (powerbank),
- navaden svinčnik in kos papirja.
Planinarjenje poleti: Oprema za hojo po markiranih poteh za eno- ali večdnevne pohode
Enodnevni pohod
- pohodni čevlji z dobrim podplatom,
- pohodniške nogavice,
- dolge pohodne hlače,
- več slojev oblačil,
- flis, vetrovka,
- kapa,
- rokavice,
- pokrivalo za zaščito pred soncem (npr. klobuk),
- sončna očala
- krema za zaščito pred soncem,
- priporočamo zložljive pohodne palice,
- brezalkoholna pijača (čaj, sok, energijski napitek …),
- malica (sendvič, sadje, čokolada …),
- ustrezen zemljevid in kompas, še posebej, če ne poznamo terena,
- čelada, če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa.
Večdnevni pohod
- enaka oprema kot za enodnevni pohod,
- dodatno perilo, nogavice in majice, da se lahko preoblečemo,
- zadostna količina tekočine in hrane,
- ustrezen zemljevid, lahko še GPS,
- če načrtujemo spanje po planinskih postojankah, se pozanimamo o njihovem obratovalnem času in kapacitetah,
- če načrtujemo spanje na prostem, potrebujemo ustrezno bivak opremo, kot so spalna vreča, šotor, ležalna podloga, kuhalni pribor …
Gorništvo poleti po zahtevnih (zavarovanih) poteh
Če niste vešči hoje po zahtevnih planinskih poteh, si najemite gorskega vodnika.
Takšne poti od nas zahtevajo boljšo psihofizično pripravljenost. Za hojo po njih potrebujemo podobno opremo kot za planinarjenje, dodatno pa še tehnično in varovalno opremo:
- enaka oprema kot za hojo po markiranih poteh,
- čelada in plezalni pas,
- alpinistična navezava (za vzpenjanje),
- samovarovalni komplet (tudi ferate), primeren teži uporabnika,
- rokavice (za lažji oprijem jeklenice).
Poti
Potrebno je ločiti med različnimi izrazi poti. Ločimo planinske poti (lahke, zahtevne, zelo zahtevne oz. zavarovane), ferate, in plezalne smeri.
Planinska pot (ang. EQUIPPED PATH) je pot, ki poteka čez pobočja, prelaze, grebene, doline, navadno markirana s Knafelčevo markacijo. Nekatere so tudi poimenovane. Ločimo:
- lahka planinska pot: je pot, na kateri si pri hoji ni potrebno pomagati z rokami. Kadar lahka pot preči strmo pobočje, je dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim obiskovalcem in pohodnikom. Od njih zahteva le pazljivost in telesno kondicijo. Opozoril na pot ni! PRIMER POTI: Vršič – Sleme.
- zahtevna planinska pot: vodi čez težja mesta na katerih si zaradi varnosti pomagamo z rokami, Morebitne varovalne naprave so namenjene varnosti planinca in niso nujno potrebna za premagovanje težjih mest. Na izhodiščih takih poti je na smerni tabli napis “ZAHTEVNA POT”. Na novih smernih tablah so te poti označene s trikotnikom. PRIMER POTI: Vršič - Prisank (J pot).
- zelo zahtevna planinska pot: je tista, pri kateri je uporaba rok pri hoji nujno potrebna. Varovalne naprave omogočajo prehod težjih mest (večji del je lahko nezavarovan), na katerih bi bilo sicer potrebno varovanje s plezalno vrvjo. Pogosto je na takih poteh tudi v poletnih mesecih potreben cepin in dereze. Primerna je le za izurjene gornike. V izhodiščih takih poti je na smerni tabli napis “ZELO ZAHTEVNA POT”, na novejših tablah pa so poti označene s trikotnikom v katerem je tudi klicaj. PRIMER POTI: Kopiščarjeva pot skozi Prisankovo okno, Hanzova pot na Malo Mojstrovko.
Ferata (ang. VIA FERRATA) je neke vrste športni poligon v naravi, ki ga premagujemo s plezanjem. Ferate so poimenovane in imajo na izhodiščih informativne table, ki vsebujejo: skico ferate z ocenami težavnosti, možne izhode v sili, obvestilo o potrebni opremi, itd. Ferate imajo jeklenice za samovarovanje tekom celotne dolžine vzpona.
Plezalna smer je preplezana smer v skali, ledu, mešanem svetu, opisana in prikazana s , skico ali vrisana na fotografiji.
Vreme
Vsem, ki hodijo v hribe, gorski reševalci priporočamo, da pred odhodom na turo večkrat in na različnih zanesljivih virih preverijo vremensko napoved, predvsem pa se je potrebno v hribe odpraviti zgodaj zjutraj, saj so v popoldanskem poletnem času večkrat možne nevihte.
- Preden se podate v gore, se prepričajte o primernem vremenu pred turo, med njo in po predvidenem koncu – za zlato rezervo, če se vam tura zavleče.
- Naše telo se močno ohlaja že pri 10 °C (neprimerna obleka, dež, veter, poškodba, stres, bolezen itd.), zato je vedno potrebno imeti s seboj tudi kos toplega oblačila, saj se vreme v gorah lahko hitro spreminja.
- Pozimi ob sneženju ali vetru grozijo snežni plazovi.
- Spomladi, poleti in jeseni je velika možnost neviht. Upoštevajte pravilo 30 sekund in 30 minut. Pravilo pomeni pogojno varnost, ko mine med bliskom in gromom najmanj 30 sekund. Tedaj je nevihta oddaljena 10.800 m (30 s × 360 m/s (hitrost zvoka) = 10.800 m). Strela lahko udari še 30 minut po zadnjem gromu.
- Močno deževje spremeni suhe hudournike v divje reke v zelo kratkem času. Poti postanejo drsne in spolzke.
- Gorski reševalci bodo v slabem vremenu potrebovali več časa za dostop do vas, ob nevarnosti strele in snežnih plazov, pa jih lahko čakamo dlje časa, če so razmere prenevarne.
- Ponoči, v megli, med sneženjem in pri močnem vetru helikoptersko reševanje ni možno.
Obveščanje
- Kadar greste na turo sami ali v skupini, vedno napišite komu, ki ostane doma ali v dolini, kam nameravate iti in kdaj se boste vrnili.
- Vpisujte se v vpisne knjige v kočah in na vrhovih, še posebej če ste sami ali v majhni skupini. S tem si lahko reševalci veliko pomagamo v morebitni iskalno-reševalni akciji.
Na turi
- Začnite počasi, da se dobro ogrejete.
- Tempo naj bo zmeren, primeren tudi za šibkejše udeležence.
- Pravočasno se ustavite, slecite odvečna oblačila, kaj popijte.
- Za počitek izbirajte varna mesta.
- Ob sumu, da lahko na vas pade kamen, si takoj nadenite čelado.
- Na izpostavljenih poteh se varujte (uporaba plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta za ferate). Priporočamo najem gorskega vodnika.
- Kadar se kaj zalomi, se morate pravočasno obrniti, gora bo počakala.
- Pozimi in tudi v poletnem času na snežiščih morate znati hoditi z derezami in pri hoji uporabljati cepin za zaustavljanje pri zdrsu.
- Poleti na snežišču uporabljajte cepin, dereze in čelado.
- Kadar imate na nogah dereze, pazite, da se z njimi ne spotaknete ob drugo nogo.
- Ne pozabite na močne UV-žarke v visokogorju (nevarnost snežne slepote, opeklin izpostavljene in nezaščitene kože, možnost sončarice in toplotnega udara). Primerno se zaščitite (sončna očala z UV-zaščito, krema z močnim zaščitnim faktorjem, lahko in zračno pokrivalo za glavo in izbira senčnih poti v vročini).
- Sproti zaužijte dovolj hrane in pijače, da ne boste dehidrirali. Kasneje je to težko nadomestiti.
- V nevihti pohitite v koče, če to ni možno, pa vsaj sestopite z izpostavljenih grebenov. Vzpona v nevihti nikakor ne nadaljujte.
- Pri sestopu bodite še posebej previdni, saj tedaj niste več tako zbrani.
- Če ste odšli na turo v skupini, ostanite skupaj do vrnitve v dolino.
- Če je kak udeleženec zelo utrujen, je bolje prespati v planinski koči, kot na vso silo nadaljevati.
Uporaba mobilnega telefona v gorah
Mobilni telefon je elektronska naprava, ki brezhibno deluje v (mestnih) naseljih. V gorah pa je lahko tudi drugače, zato je tam potrebna previdnost. Pri izbiri ture se ne smemo zanašati na pomoč mobilnega telefona. Ta nas ne more obvarovati pred padcem kamna na glavo, zdrsom ali pred tem, da se nekje v brezpotju izgubimo.
Lahko pa z mobitelom pokličemo pomoč zase ali za koga drugega. Ker je v gorah po navadi zaradi oddaljenosti postaj, ki sprejemajo in oddajajo GSM-signal, ta zelo slab, se telefonski aparat trudi poiskati najboljši signal. Za to opravilo potrebuje veliko energije in se zato izprazni veliko hitreje kot v dolini. Tudi mraz ni zaveznik majhnih baterij, ki so v aparatih.
Zato priporočamo:
- Preden se podate na turo, napolnite baterijo mobilnega telefona.
- Na turi naj bo nastavljen na letalski način ali izključen, kar bistveno zmanjša porabo in ustvari rezervo, ki jo uporabite v sili (pogovor z reševalci, možnost orientacije). S seboj lahko vzamete tudi zunanjo baterijo (powerbank).
- Shranjenega imejte pri sebi na toplem in zaščitenega pred vlago, tako znojem kot dežjem.
- Če je signal zelo slab, lahko poskusite z SMS-sporočili.
